Povabim te, draga duša, da na koncu dneva, na koncu te vsakdanje dirke, vsakdanjega iskanja, vsakdanjega sprejemanja, vsakdanjega izvajanja vseh teh akcij in vseh teh izbir, pogledaš vase, v svoje občutke, v svoje misli. Z zaprtimi očmi in ne da bi počela karkoli drugega.

In se vprašaš, ali vse to, kar si prejela v tem dnevu iz svojih lastnih izbir, ali te je to resnično napolnilo. Kolikšna je lestvica utrujenosti na koncu dne, draga duša? Na kateri stopnji je? Na kateri stopnji je tvoja lestvica zadovoljstva in izpolnjenosti na koncu tega dne?

Ali vidiš sedaj, da vse te stvari, ki jih imaš, da vse ljudi, ki jih srečuješ v odločenem dnevu, vse dogodke katerih se udeležuješ, vse situacije v katere vstopaš v enemu dnevu po lastni izbiri, ali te resnično napolnijo, ali ti prenašajo zadovoljstvo, ali ti prinašajo radost, ali ti prenašajo užitek?

Ali si za njih na koncu dneva hvaležna, ali se mogoče počutiš izpolnjena in prijetno utrujena in ne izčrpana? Na številna vprašanja je verjetno tvoj odgovor ne, naj ti pojasnim, zakaj je temu tako.

Tvoj fokus, tvoja pozornost, tvoja energija je usmerjena navzven. Navzven iščeš, ker misliš, da bo tisto in še več tega napolnilo praznino, ki jo čutiš znotraj sebe, zadovoljilo potrebo, ki jo imaš, katerokoli potrebo čutiš. Iščeš zunaj sebe, ko bi mogla iskati znotraj.

Vse, kar iščeš, si moraš dati sama. Prebuditi prvo v sebi in potem, ko je to prebujeno v tebi, ko to daješ sebi, po zakonu magnetizma in privlačnosti, po tem čudovitem zakonu vesolja, se vse to začne stekati iz celotnega vesolja k tebi.

In še bolj te polni. In še bolj te podpira. In še bolj te drži.

Sedaj se pa dogaja obratno. Iščeš zunaj in tega ne najdeš. In nisi polna.

Ostajaš prazna in izčrpana. In zunaj tebe odteka tvoja energija, izgubljaš jo.

Zato te vabim, draga duša, jaz Uriel, da za začetek prideš samo do zavedanja povedanega. To kar počneš, počneš podzavestno, avtomatično. To ti je znano in to ti je lahkotno. Ni prijetno, samo je lažje zate, ker je že postala navada.

In vabim te, da opazuješ svoj vsak dan več dni zapored, vsaj sedem dni, samo opazuj, kaj se dogaja. Kaj izbiraš. Kaj misliš, da potrebuješ. In potem, ko se tega zaveš, samo sprejmi, da to obstaja. In ko mine ta čas opazovanja (lahko ga podaljšaš v kolikor želiš), potem poskusi narediti nekaj drugače.

Pot do cilja, na katerem bo tvoj fokus obrnjen popolnoma navznoter, ko boš iskala prvo znotraj sebe, ko boš lahko prepoznala svoje potrebe in jih zadovoljila prvo sama, ta pot je absolutno mogoča zate.

Trajalo bo nekaj časa, da se tvoje navade spremenijo, da se tvoje zavedanje spremeni, da se tvoje reakcije spremenijo. Daj si dovolj časa, da se to zgodi. Na začetku samo opazuj, ozaveščaj.

Potem, ko boš čutila, da lahko in da je čas, spremeni fokus, preusmeri ga vase. Daj sebi vse, kar iščeš zunaj in išči v sebi vse, kar iščeš zunaj. Šele takrat bo vse to, kar iščeš zunaj, začelo prihajati k tebi.

In s časoma boš videla, da veliko ljudi, ki si jih do tedaj izbirala, veliko stvari, dogodkov, situacij, ki si jih izbirala, jih ne boš izbirala več.

Tvoja izbira bo drugačna in vseh aktivnosti v določenem dnevu bo precej manj in te bodo usklajene s teboj in te bodo polnile in ti bodo dajale energijo.

Ja, še vedno boš, preden greš spati, čutila utrujenost ampak ta utrujenost bo prijetna. Čutila boš pomirjenost, čutila boš notranje zadovoljstvo in radost.

Ves ta balast ljudi, situacij, dogodkov, informacij, stvari, ki te obkrožajo, bo počasi se zmanjševal in izginjal.

Ostali bojo ljudje, situacije, dogodki, stvari, ki so tukaj zate, da te razveselijo, da te napolnijo, navdihnejo.

In to je Življenje, ki si ga je tvoja duša izbrala živeti na tem planetu.¨

Tukaj zate z ljubeznijo, jaz Nadangel Uriel.